Predavatelji

Aktivnosti izgradnje skupnostnih form s pomočjo sodobnih umetniških praks prispevajo k razvoju in refleksiji sodobnega ustvarjanja v razširjenem kontekstu. Pri tem se daje posebna pozornost do problematik, ki izhaja iz vsakdanje izkušnje in iz življenjskih potreb posameznika v skupnosti v danem okolju, ki je na primer urbano, javno ali zasebno, intimno... Skozi načela socialne integracije in socialnega načrtovanja prizadevajo za trajnostne učinke v skupnosti. Rezultati so imaginarne predstavitve problematik, ki vsekakor težijo tudi k realnim učinkom na okolje. Sodelujoči se v aktivnostih ukvarjamo z okoljskimi iniciativami, možnostmi skupnostnega delovanja ter iskanjem alternativnih oblik sobivanja. Procesi so zastavljeni horizontalno.

Kot orodja v procese vključujemo umetniške postopke (fotografija in video, zvok, mapiranje...) ter jih povezujemo z vsebinskimi paradigmami, ki se najpogosteje gibljejo v polju naravovarstva, vprašanj družbenih manjšin in razmislekov o problemih, ki večinoma izostanejo pri običajnih obravnavah. Največkrat delujemo v javnem prostoru in z javnim prostorom.

Tehnološke rešitve naj bi nam olajšale življenje, a nam ga pogosto zagrenijo, saj niso prilagojene našim pričakovanjem, potrebam in znanju. Da bi nam bile v pomoč in oporo, morajo proizvajalci napraviti premik od ekspertnega načina razmišljanja k razvoju, ki v ospredje postavi ljudi in planet. Predavanje je predstavilo, kako lahko štiri korake razvoja, usmerjenega k ljudem in utemeljenega na sodelovanju z njimi, uporabimo za snovanje bolj smiselnih tehnoloških produktov in storitev. Pojasnilo je tudi, kako lahko z vsakim od teh korakov v ospredje postavimo tudi planet ter se od egocentričnega premaknemo k ekocentričnemu razvoju tehnologij za prihodnost.

Sodobna naravoslovna znanost se je v zadnjih 200 letih zelo razvila. Hkrati je zanimivo, da število temeljnih odkritij pada. Ugledna ameriška znanstvena revija Znanost (Science) je ob svoji 125 letnici izhajanja leta 2005 naredila listo znanstvenih odkritij od stare Grčije do danes. Poglejmo, koliko poznamo izjemne znanstvenike iz prvega spodaj navedenega 50 letnega obdobja in iz drugega.

Šola kot iskrišče mladostne radovednosti in navdušenja, stičišče formalnih znanj in neformalnega učenja, učenje z zgledom in izkušnjami, ki naše otroke in mladostnike opremlja s samozavestjo za postavljanje konkretnih ciljev in iskanje uspešnih poti do njih. Navdušeni učitelj, ki pri svojem delu s konkretnimi akcijami poudarja pomen trajnostnega razvoja in vseživljenjskega učenja, neguje in krepi medgeneracijske stike, odpira okna v svet in v njegovo kulturno krajino, širi partnersko mrežo v Sloveniji in tujini ter svoje moči usmerja v nenehni karierni razvoj. Si takšno šolo sploh želimo?

Družbene inovacije bodo ob številnih izzivih, s katerimi se kot družba soočamo postale pomembno orodje za njihovo premagovanje. Ali se kreativnost in družbena odgovornost lahko povežeta v družbeno inoviranje in kako le-to v družbi gojiti.

Za prehod na višjo raven moralnosti in etike ali svetovnega etosa, kjer bo med drugim bistveno več sodelovanja in so-ustvarjanja vseh z vsemi in vsem, je nujen preobrat obstoječih materialističnih znanstvenih paradigem, ki bo omogočal globlje in širše dojemanje človekove zavesti in njene vpetosti v kozmično (božansko) Celoto. Navzlic resnim notranjim poškodbam človeštva obetavno narašča število ljudi, ki se zavedajo, da Eno bo Vse in Vse bo Eno, ko nikomur več ne bo vseeno, kaj se dogaja v njem in naokoli, ker se bo zavedal Enosti. Povezujejo se v različne znanstvene, strokovne in laične družbe tvorbe, od gibanj in društev do znanstvenih inštitutov, akademij in podobnih organizacij, od katerih bo tokrat poseben poudarek namenjen Znanstvenemu in medicinskemu omrežju - Galilejevi komisiji in nedavnemu neo-razsvetljenemu poročilu z naslovom "Znanost onkraj materialističnega pogleda na svet: naproti postmaterialistični znanosti."

Avtor je predstavil in izpostavil svojo temo z naslovom Navdihaj se navdiha ter razložil, opisal na podlagi svojih izkušenj kako biti bolj kreativen.

Opomba: Simon Macuh bo predaval skupaj z Andrejo Džakušič na isto temo.

Aktivnosti izgradnje skupnostnih form s pomočjo sodobnih umetniških praks prispevajo k razvoju in refleksiji sodobnega ustvarjanja v razširjenem kontekstu. Pri tem se daje posebna pozornost do problematik, ki izhaja iz vsakdanje izkušnje in iz življenjskih potreb posameznika v skupnosti v danem okolju, ki je na primer urbano, javno ali zasebno, intimno... Skozi načela socialne integracije in socialnega načrtovanja prizadevajo za trajnostne učinke v skupnosti. Rezultati so imaginarne predstavitve problematik, ki vsekakor težijo tudi k realnim učinkom na okolje. Sodelujoči se v aktivnostih ukvarjamo z okoljskimi iniciativami, možnostmi skupnostnega delovanja ter iskanjem alternativnih oblik sobivanja. Procesi so zastavljeni horizontalno.

Kot orodja v procese vključujemo umetniške postopke (fotografija in video, zvok, mapiranje...) ter jih povezujemo z vsebinskimi paradigmami, ki se najpogosteje gibljejo v polju naravovarstva, vprašanj družbenih manjšin in razmislekov o problemih, ki večinoma izostanejo pri običajnih obravnavah. Največkrat delujemo v javnem prostoru in z javnim prostorom.